Z endodontskim zdravljenjem odstranimo iz zoba odmrlo in vneto zobno pulpo, ustrezno izoblikujemo koreninske kanale, vzpostavimo njihovo prehodnost in sterilnost, nato pa tako pripravljene koreninske kanale ustrezno zatesnimo. Na ta način ohranimo zob, ki bi ga bilo sicer zaradi bolečin in vnetja potrebno izpuliti.

Pred posegom s pomočjo RTG slike ocenimo obsežnost vnetja, dolžino, število in potek zobnih korenin ter koreninskih kanalov v njih. S posebnimi instrumenti, in po potrebi tudi s pomočjo mikroskopa, lup in intraoralne kamere, naredimo dostop do zobne pulpe ter natančno očistimo koreninske kanale. Za uspeh zdravljenja je namreč pomembno, da resnično temeljito odstranimo vso vneto in odmrlo zobno pulpo, kar je lahko pogosto precej zahtevno. Koreninski kanali, v katerih je zobna pulpa, so namreč izredno ozki, lahko jih je več v eni korenini, pogosto se na konici korenine tudi cepijo in razvejajo. Po potrebi vstavimo v zob zdravilo za nekaj tednov, dokler se ne vzpostavi sterilno stanje. Pri tem nam je v veliko pomoč tudi laser. Zobne korenine s posebnim materialom na koncu zdravljenja hermetično zapolnimo do samega vrška korenine, njeno dolžino pa natančno izmerimo s pomočjo elektronskega merilca. Naredimo kontrolni RTG posnetek po polnitvi, ki mu sledi plombiranje zdravljenjega zoba. Na zdravljeni zob je običajno priporočjivo izdelati prevleko, saj je tak zob zaradi predhodnih posegov na njem namreč že precej oslabljen. Zobna prevleka tak zob okrepi ter mu povrne obliko in funkcijo. Tako restavriran zob lahko potem odlično služi in opravlja svojo funkcijo še dolga leta in desetletja.

Običajno je zob mogoče uspešno pozdraviti v enem ali dveh obiskih. V redkih primerih, kjer gre za obsežnejše vnetje in/ali rezistenten infekt, je potrebno zdravilo v zobu nekajkrat zamenjati, preden uspemo vzpostaviti ustrezne pogoje za uspešno dokončno (definitivno) polnitev vseh koreninskih kanalov. Običajni presledki med menjavami zdravila so nekaj tednov (4-6). V izjemnih primerih, kadar se zob kljub ustreznemu tretiranju po polnitvi ne umiri, je lahko potrebno še kirurško nadaljevanje zdravljenja.

Samo zdravljenje zoba je načeloma neboleče, saj pred posegom po potrebi zob omrtvičimo z anestetikom. Po končanem zdravljenju pa je lahko zob občutljiv na ugriz ali dotik še nekaj časa. Vzrok je namreč v tem, da vnetje pogosto ne zajema le zobnega živca, ampak je razširjeno tudi v okolico zoba, kar lahko povzroča bolečino. Stanje se ponavadi spontano izboljša že v nekaj dneh po tem, ko živec in infekt odstranimo. Hitrejšo regeneracijo lahko dosežemo z  dodatno biostimulacijo vnetega področja s “soft-laserjem”. Poleg tega  po potrebi predpišemo tudi analgetike s protivnetnim učinkom.

V redkih primerih se lahko zgodi, da na mestu posega otečete. V tem primeru nas nemudoma obvestite. Morda bo potrebna dodatna antibiotična terapija. Oteklina navadno izgine v nekaj dneh.

V kolikor smo vam predpisali določene tablete, vas prosimo, da jih jemljete natančno po navodilih. Če opazite kakršnokoli nenavadno reakcijo na zdravila, prekinite z njihovim jemanjem in nas o tem nemudoma obvestite. Morda gre za alergično reakcijo na zdravilo – v tem primeru je za vas potrebno predpisati drugo učinkovito zdravilo.

Koreninsko zdravljenje zob nekoliko ošibi. V kolikor bi ocenili, da je defekt zoba prevelik za uspešno dolgotrajno nadograditev s kompozitno zalivko, vam bomo morda po končanem zdravljenju svetovali, da vaš zdravljeni zob oskrbimo s prevleko ali inlayem. Na ta način zob ponovno ojačamo, da vam bo lahko služil še dolgo vrsto let.

Po uspešnem endodontskem zdravljenju boste zdravljeni zob čutili približno enako kot zdrav in živ zob. V primeru, da je koreninska polnitev bodisi predolga ali prekratka, se vnetje in težave lahko povrnejo. Med čiščenjem kanalov z instrumenti lahko pride do instrumentacije v napačno smer in perforacije korenine, kar lahko povzroči dodatno vnetje okoli zoba. Običajno se zaplete v takih primerih rešuje s ponovnim endodontskim zdravljenjem ali s kirurško resekcijo vrška korenine. Možno je, da kljub pazljivosti zaradi navora pride do zloma endodontskega instrumenta v kanalu, kar lahko oteži ali celo onemogoči nadaljnje endodontsko zdravljenje takega zoba. V skrajnih primerih, kadar zoba ni mogoče rešiti niti z dodatnimi kirurškimi posegi (npr. apikotomija ali hemisekcija), je potrebno takšen zob izpuliti. Najpoogteje ga nato v isti seji ali naknadno nadomestimo z zobnim vsadkom (implantatom) ali z mostičkom.